Pomen mlečnih obrokov v otroški prehrani

Ko dojenje preneha, prehrana človeka še zdaleč ni prikrajšana za to izvrstno živilo. Že od začetka reje domačih živali se mleko uporablja v človeški prehrani, Hipokrat pa ga je že davno, leta 400 pr. n. št., imenoval “najpopolnejša naravna hrana”.

Mleko je prva hrana, ki jo otrok spozna. Od trenutka rojstva dojenček preko mleka vzpostavi povezavo z materjo, dojenje pa poleg hranjenja pomeni toplino, varnost in objem, v katerem otrok vsak dan raste. Materino mleko je “živa hrana”, ki se nenehno spreminja in v vsakem trenutku zadovolji potrebe dojenčka.

Izključno mlečna prehrana postane otroku okoli 6. meseca starosti nezadostna. Zato se prične z dodatno prehrano, torej uvajanjem trdih živil, kot so žita, sadje, zelenjava, meso, ribe, jajca in različne maščobe.

Prenehanje dojenja torej ne pomeni izgube te odlične sestavine v prehrani. Že od začetka reje domačih živali se mleko uporablja v prehrani ljudi, Hipokrat pa ga je že pred več kot 2400 leti imenoval “najpopolnejša naravna hrana”.

S prehranskega vidika mleko res navdušuje. Vsebuje skoraj vse hranilne sestavine, potrebne za življenje. V prvi vrsti je tu voda, ki predstavlja več kot 85 % vsebine, makrohranila (ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe) pa so prisotna v skoraj idealnih razmerjih. Znano je, da je mleko najboljši naravni vir kalcija, ki je nujen za rast, razvoj in gradnjo kosti. Poleg tega, da vsebuje zadostne količine (okoli 120 mg/100 ml), je mleko tudi idealno okolje za absorpcijo kalcija.

Pri otrocih nad eno leto starosti so mleko in fermentirani mlečni izdelki odličen vir beljakovin, kalcija in vitaminov, topnih v maščobah. Po priporočilih Evropskega društva za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) ter Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) morajo otroci te starosti zaužiti dva obroka (400 do 500 ml) mleka ali mlečnih izdelkov dnevno, da zadostijo dnevnim potrebam po kalciju (500 mg/dan).

Fermentirani mlečni izdelki imajo precej več hranilne vrednosti kot samo mleko. Že njihova gostota kaže na večjo vsebnost hranil v primerjavi z vodo. Poleg tega nastanejo s fermentacijo različnih probiotičnih kultur, kar pozitivno vpliva na prebavljivost, biološko uporabnost in absorpcijo hranil. Fermentirani mlečni izdelki so glavni vir “dobrih” bakterij, ki pomembno prispevajo k ravnovesju prebavnega sistema in izboljšujejo njegovo delovanje.

Poleg kravjega mleka, ki je pri nas najpogosteje dostopno, se v prehrani uporabljajo tudi kozje in ovčje mleko, nekoliko manj pogosto pa osličje in bivolje mleko.

Prehranska sestava mleka različnih živali je zelo podobna; osnovne razlike so v biološki obliki hranil ter v tipu in količini biološko aktivnih snovi, kot so imunoglobulini, oligosaharidi in druge.

Ena izmed najlažje prebavljivih vrst mleka je kozje mleko. Čeprav ima skoraj enako hranilno vrednost kot kravje mleko, vsebuje več srednjeverižnih maščobnih kislin, velik delež beljakovin pa je v obliki krajših peptidnih verig in aminokislin, ki se lažje prebavljajo in absorbirajo. Po drugi strani pa sta ovčje in bivolje mleko “močnejši” vrsti, saj vsebujeta več beljakovin in maščob, pa tudi mineralov, zato se pogosto uporabljata pri izdelavi sirov. Zanimivo je, da je osličje mleko najbolj podobno materinemu in mu vse bolj pripisujejo močne pozitivne učinke na zdravje.

Mleko je zelo pomembna hrana v otroški prehrani, saj predstavlja odličen vir kakovostnih beljakovin in maščob. Glavni ogljikov hidrat v mleku je mlečni sladkor laktoza, ki je lahko prebavljiva, še posebej pri otrocih. Laktoza deluje tudi kot prebiotik, kar pomeni, da hrani probiotične kulture v otrokovem črevesju. Poleg tega laktoza v kombinaciji z beljakovinami sirotke in kazeina tvori idealno okolje za izkoriščanje kalcija in fosforja, dveh osnovnih mineralov pri gradnji otroških kosti.

Nekateri otroci mleka ne uživajo, pogosto zaradi alergije na beljakovine kravjega mleka, kar zahteva izključitveno dieto. V takih primerih obstaja tveganje za pomanjkanje beljakovin, prav tako pa je vnos kalcija pogosto bistveno nižji od priporočenih dnevnih potreb. Otrokom se takrat dajejo posebej zasnovani mlečni nadomestki (medicinska hrana), v primeru, da jih otrok ne sprejme, pa je nujna dodatna kalcijeva suplementacija in skrb za zadosten vnos beljakovin iz mesa in rib.

Če je otrok zdrav, naj mlečni obroki postanejo del uravnotežene otroške prehrane. Mleko in fermentirani mlečni izdelki v kombinaciji z žiti in/ali sadjem predstavljajo odličen, celovit in hranilen obrok za otroke vseh starosti.

dr. sc. Tena Niseteo, dipl. ing. prehr. teh.,

klinična nutricionistka

Referenčni center za otroško gastroenterologijo in prehrano, Klinika za otroške bolezni Zagreb