Polnozrnata žita v otroški prehrani

Žita so eden najboljših prehranskih virov lahko in hitro dostopne energije, zaradi česar predstavljajo temelj uravnotežene prehrane ter so osnova piramide pravilne prehrane. Žita in izdelki iz polnovrednih žit se štejejo za najboljšo izbiro za začetek dneva, zato bo dobro uravnotežen zajtrk vedno vseboval kakovosten žitni izdelek ali kuhana žita.

Ko govorimo o prehrani dojenčka in naši kulturi dopolnilne prehrane, žita, skupaj s sadjem in zelenjavo, vse pogosteje postajajo prva izbira pri uvajanju novih živil v otrokovo prehrano. Namreč, začetno obdobje uvajanja trdnih živil v prehrano dojenčka sovpada s fazo pospešenega rasti in razvoja, kar omogoča zadostno količino energije in hranilnih snovi, potrebnih za ustrezno rast in razvoj otroka. Posledično, zaradi povečanih energetskih in hranilnih potreb ter nezmožnosti vnosa velikih količin hrane, morajo biti obroki visoke energijske in hranilne gostote, kar dojenčku, ki se vedno bolj giblje, zagotavljajo prav žitne kašice.

Žita so skupina živil, s katero se po celem svetu najpogosteje začne dopolnilna prehrana. Včasih so priporočali odlašanje uvajanja žit z glutenom, vendar nove raziskave in nove smernice za dopolnilno prehrano dojenčkov priporočajo prav nasprotno, torej uvajanje žit z glutenom v starosti, ko se običajno začne dopolnilna prehrana (med 4. in 6. mesecem otrokove starosti).

Med prvimi žiti, ki se uvajajo v prehrano dojenčka, so riž, pšenica in koruza, vendar so za naše okolje običajna tudi ječmen, rž, oves in proso ter vse pogosteje ajda.

Tako kot pri odraslih se tudi v otroški dobi priporoča raznolika izbira polnovrednih žit. Tako se otrokova prehrana obogati z dodatnimi hranili: prehranskimi vlakninami, rastlinskimi beljakovinami ter minerali in vitamini, ki jih vsebujejo ovojnice zrna. Polnovredna žita so na splošno znana kot bogat vir prehranskih vlaknin, ki so ključni dejavnik za uravnavanje prebave in dober vir vitaminov skupine B.

Polnovredna žita vsebujejo večinoma prehranske vlaknine, ki niso topne v vodi, kot sta celuloza in hemiceluloza. Te vlaknine absorbirajo vodo, nabreknejo in se vključijo v blato, zaradi česar je blato bolj voljno in mehkejše. Na ta način preprečujejo pojav počasne prebave. Vlaknine, topne v vodi, so večinoma prisotne v sadju, zato kombinacija polnovrednih žit in sadja zagotavlja celoten spekter prehranskih vlaknin, ki delujejo kot prebiotik (hrana za probiotične kulture v prebavnem sistemu) in čistijo črevesje.

Prehranske vlaknine imajo še eno pomembno funkcijo, in sicer podaljšujejo občutek sitosti. Vlaknine namreč upočasnjujejo prebavo in s tem razgradnjo sladkorjev, kar omogoča počasnejšo absorpcijo ogljikovih hidratov, zaradi česar ne pride do nenadnih sprememb ravni sladkorja v krvi, temveč do postopnega naraščanja in padanja oziroma vzdrževanja optimalne ravni glukoze v krvi.

Najboljši viri vlaknin, topnih v vodi, kot sta pektin in inulin, so sadje, zlasti jabolka, hruške in slive, pa tudi drugo sadje, ki v kombinaciji z žiti, še posebej polnovrednimi, zagotavljajo dojenčku zadosten vnos prehranskih vlaknin.

Moderna dojenčkova prehrana stremi k uravnoteženosti in raznolikosti, zato morajo biti polnovredna žita del kašic za najmlajše. Žita so postala ena izmed prvih vrst hrane, ki so začele intenzivneje tehnološko obdelavo, razvoj nutricionistike in vse več raziskav o prehranski vrednosti živil ter tehnologiji žit pa je privedel od najstarejših načinov predelave v mlinu do visoko sofisticiranih izdelkov, med katerimi izstopajo žita namenjena dojenčkom, kjer mora biti kakovost surovin preverjena in vrhunska.

Moderna tehnološka obdelava žit sledi najnovejšim znanstvenim dognanjem in medicinskim priporočilom, zato se v prizadevanju zagotoviti čim popolnejši obrok, še posebej za otroke, dojenčkova žita pogosto obogatijo z nekaterimi vitamini in minerali.
Pravočasno uvajanje polnovrednih žit v otrokovo prehrano ne le, da prehransko obogati prehrano, ampak ustvarja tudi pravilne prehranske navade in lažje sprejemanje polnovrednih živil, kot so kruh, testenine in druga žita.

dr. sc. Tena Niseteo, dipl. ing. prehr. teh.,

klinična nutricionistka

Referenčni center za otroško gastroenterologijo in prehrano, Klinika za otroške bolezni Zagreb