LINO IN PRIJATELJI SPUŠČAJO ZMAJE

Bil je čudovit majski dan, kot nalašč za preživljanje časa v naravi. Ko je Lino tisto jutro zagledal rahel veter, je hitro poklical prijatelje in jim predlagal odlično idejo:

– Gremo spuščati zmaje! – je prvi rekel Dadi.

– Da! – je zavpil Dado – Vetra je ravno dovolj, da lahko letijo!

Po nekaj klicih so vsi prijatelji prišli v park s svojimi zmaji in se nato odpravili iskat popolno mesto za svoj let. Med sprehodom so se veselo pogovarjali o zmajih.

– Moj zmaj je oblikovan kot sokol, ker hitro leti, – je rekel Lino.

– Moj zmaj je vijoličen, ker je to moja najljubša barva, – je delila Lada.

– Moj je v obliki skate, ker imam rad morje, – je rekel Dado.

– Naredila sem zmaja v obliki metulja, ker imam res rada rože, – je dodala Biba.

– In moj zmaj je oblikovan kot raketa, ker bo tako letel še hitreje – se je pohvalil Jaro.

Med hojo so prišli do parka poleg šole. Dado se je ustavil, nato pa so se ustavili tudi drugi prijatelji.

– Naj tukaj spustimo zmaje? – je vprašal Dado.

– Preveč je dreves, – je odgovoril Lino. – Najti moramo travnik, kjer lahko zmaji prosto letajo.

In tako so šli naprej. Kmalu so našli velik travnik brez dreves ali preveč ljudi, veter pa je še vedno pihal – popolno! Komaj so čakali, da izpustijo zmaje! Vendar je bilo najprej še nekaj, kar so morali storiti …

– Ne pozabite si zaželeti – jih je spomnila Lada – Tako jih bodo zmaji lahko odnesli v oblake!

– Že imam eno željo! – je ponosno odgovoril Jaro.

– Ne reci tega! – Biba ga je opozorila – Ne smeva deliti želja, sicer se ne bodo uresničile!

– Uh, to je bilo blizu! – je rekel Jaro.

Vsi so se zasmejali – celo Jaro – nato pa so zaprli oči in si zaželeli svoje. Nato so v nebo izpustili zmaje in z začudenjem opazovali, kako so plesali po nebu in visoko nosili svoje želje. Lino in Dado sta celo spuščala zmaje, ostali pa so glasno navijali.

– Hitreje, Lino! Za petami ti je! – je zavpila Lada.

– Misliš z repom – je s smehom odgovoril Jaro.

Očetov zmaj je bil sicer hitrejši in po razburljivi dirki so prijatelji postali lačni. Na srečo so s seboj prinesli sveža jabolka! Sedeli so na travniku in uživali v soncu ter okusnih jabolkih.

– Ta jabolka so zelo okusna! – je rekel Lino – Pri meni nas pa čaka prava pojedina!

Odhiteli so do Linove hiše, kjer so jih pričakale sklede njihovih najljubših Lino Pillows nougat in kosmičev Lino Honey Rings. Medtem ko so jedli v tišini, utrujeni od igranja v naravi, se je Lino odločil, da bo nekaj delil s skupino.

– Ko sva spuščala zmaje, si nisem ničesar želel, saj že imam najboljše prijatelje na svetu – se je nasmehnil Lino.

– No, želel sem si, da bi bil ves teden veter, da bi lahko vsak dan spuščali zmaje! – je dodal Dado.

– Saj sem ti rekel, da se želje ne smejo izgovarjati! – je hitro odgovorila Biba.

Vsi so se začeli smejati, Dado pa je na skrivaj upal, da se mu bo želja vseeno uresničila. Vendar je vedel, da bodo tudi če ne bi znali spuščati zmajev, našli način za zabavo, saj s pravimi prijatelji ni nikoli dolgčas.