Lino in prijatelji rešijo sadovnjak

Vsi vemo, da je pomembno jesti sadje vsak dan, saj nam daje energijo in pomaga ostati zdravi ter močni. Seveda pa mora nekdo to sadje tudi pridelati, da ga lahko jemo. Lino to dobro ve, saj vsak dan grizlja sočne jabolke, hruške in breskve, ki jih v svojem sadovnjaku in vrtu prideluje njegov dober prijatelj Dado.

Nekega dne se je Lino odpravil k Dadu, da bi nabral nekaj sadja iz njegovega sadovnjaka, a namesto razkošnih krošenj polnih sadežev so ga pričakale žalostne in prazne veje, podrt gredici in uničeno cvetje. Lino je vstopil v vrt in tam zagledal zajokanega Dada.

• Dado, kaj se je zgodilo? – zaskrbljeno je vprašal Lino.
• Nevihta mi je uničila vrt. Zelo sem žalosten, saj sem ga sadil z veliko ljubezni … – tiho je odgovoril Dado.

Lino je vedel, koliko Dado skrbi za sadno drevje, ki vse njihove prijatelje razveseljuje s sočnimi plodovi. Zavedal se je, da mora nekaj storiti.

• Počakaj tukaj, takoj se vrnem! – je vzkliknil Lino in stekel iz vrta.

S hitrimi koraki je prišel do Prugine hiše in mu z zadihanostjo povedal, kaj se je zgodilo Dadu.

• Joj, naš Dado! Vedno nesebično deli svoje sadje z nami, zdaj pa mu je vse uničeno – je jezno izjavil Pruga – Moramo mu pomagati kot pravi prostovoljci!
• Kdo so prostovoljci? – je vprašal Lino.
• Prostovoljci pomagajo drugim iz dobrote svojega srca, ne pričakujejoč ničesar v zameno – je pojasnil Pruga.
• To zveni super, Pruga! Tudi jaz želim biti prostovoljec – je vesel odgovoril Lino – Ko pomagamo drugim, se vsi bolje počutimo!

Vzeli so orodje – škarje, motiko in grablje – in se odpravili proti Dadovemu vrtu. Na poti sta srečala Bibo in Zizi, ki sta se jima pridružili, ko sta slišali, kaj se je zgodilo. Ko je Dado videl, da so mu prijatelji prišli pomagat, je obrisal solze in se nasmehnil od ušesa do ušesa.

• Vemo, koliko imaš rad svoj vrt, in prišli smo ti pomagati obnoviti ga, ker smo tvoji prijatelji, prijatelji pa si vedno pomagajo v težavah! – je rekel Lino.
• Prijatelji, kot ste vi, delajo svet lepši! – je hvaležno izjavil Dado.

Vsi so se lotili dela: Lino je grabljal vejice in listje, Pruga je rahljal zemljo z motiko, Biba je pospravila cvetlične gredice, Zizi pa je škarjami prirezovala uničene veje sadnega drevja. Ko so končali, je vrt spet izgledal čudovito, vsi pa so bili veseli, da so pomagali prijatelju.

• Ne samo, da smo naredili dobro delo, ampak smo tudi telovadili! – je dejal Lino. Smeh družbe je odmeval po ulici, Dado pa se je počutil kot najsrečnejši na svetu.

Vi ste prijatelji, kakršne si vsak lahko želi – je rekel Dado, solze sreče so mu zažarele v očeh – Hvala vam! Zdaj pa imam nekaj za vas – se je nasmehnil Dado in dodal – Zagotovo ste zelo lačni po napornem delu.

Vsi so veselo prikimali, kot da so upali, da bo Dado prav to rekel.

• Kaj pravite na malo LINO Crunch in LINO Njammy žitnih kosmičev? – je vprašal Dado in nadaljeval – Nato pa se lahko posladkamo z nekaj jabolki, ki sem jih uspel nabrati!
• Zveni odlično! Ravno to potrebujemo, da obnovimo energijo! – je vzkliknila Zizi.

Prijatelji so veselo grizljali, vsak grižljaj pa je bil še slajši, ker so bili skupaj. Medtem ko so sedeli v obnovljenem vrtu, so čutili pravo veselje, ker so naredili dobro delo in pomagali prijatelju v stiski.