LINO IN PRIJATELJI IGRAJO PICIGIN

Končno so poletne počitnice! Sonce sije, morje je toplo, Lino in njegovi prijatelji pa so pred nekaj dnevi prispeli na poletne počitnice. Čeprav ni šole, se zbudijo zgodaj zjutraj, ker komaj čakajo, da gredo na plažo in se osvežijo v morju.

Ne izgubljajo časa: takoj ko vstanejo, pripravijo velike porcije kosmičev Lino Crunch, da imajo energijo za plavanje in igro.

– Na plažo moramo vzeti Lino Honey rings, da bomo imeli kaj za prigrizniti v senci! – se je spomnil Dado.

Po zajtrku so se vsi namazali s kremo za sončenje, si nadeli sončna očala in klobuke ter se veselo odpravili na plažo. Od sprehoda jim je bilo toplo, zato so komaj čakali, da se zaplavajo.

Nekateri so v morje vstopali počasi – kot Dado, ki si je najprej zmočil prste na nogah – nekateri pa so pogumno skočili – kot Jaro, ki se je že potapljal, še preden je Biba lahko dosegla plitvino!

Kmalu so bili vsi v morju. Plavali so, se potapljali, čofotali drug ob drugem in se smejali, nato pa so se zbrali v plitvini, da bi se odločili, kaj se bodo danes igrali.

– Včeraj smo se potapljali in iskali školjke! – je rekla Lada.

– Predvčerajšnjim smo se lovili v plitvini! – je pomislil Jaro.

– Dan prej smo dirkali do boj in nazaj! – je dodala Biba.

Lino se je skrivnostno nasmehnil. Imel je odlično idejo!

– In danes igramo picigin! – je vzkliknil.

– Preveč, picigin! In kaj je to? – je veselo vprašal Dado.

Vsi so se smejali zmedenemu Dadi.

– Zelo preprosto je – je začel razlagati Lino – Stojimo v krogu v plitvini in udarjamo žogo z rokami, cilj pa je, da žoga ne pade v vodo!

– In kako se bomo razdelili v ekipe? – zmedeno je vprašal Jaro – Liho število nas je.

– Ni ekip – je pojasnil Lino – Vsi se trudimo, da bi žoga ostala v zraku čim dlje!

– Sliši se odlično! Igrajmo! – je veselo rekel Dado.

Hitro so se postavili v krog in začeli udarjati žogo. Vrgli so se za njo, jo lovili, nekateri pa so se celo potapljali – samo da bi žogo obdržali v zraku. Picigin jim je bil res všeč! Skoraj so pozabili na uro, potem pa se je odgovorna Lada spomnila, da je skoraj poldne.

– Čas je za odmor! – je rekel Lada – Sonce je najmočnejše okoli poldneva, zato se bomo vrnili pozneje popoldne.

Na poti domov so opazili, da so lačni, zato so, ko jih je na mizi pričakala hladna lubenica, skakali od veselja!

– Mmm, kako sočno! – Biba je uživala.

– Za tole se je splačalo vzeti odmor! – je rekel Lino.

Vendar bi si nekateri raje želeli, da bi se lahko še malo dlje igrali na plaži …

– Še se nisem niti popolnoma posušil, pa komaj čakam, da se vrnem k igranju picigina! – je rekel Dado in si z brade obrisal sok lubenice.

Prijatelji so se zasmejali, a so se tudi strinjali: picigin je res zabaven!

Ko so pojedli lubenico, so se odločili, da se bodo malo spočili. Zgodnje popoldne so preživeli ob igranju družabnih iger v senci terase, varni pred soncem. Ure so v zabavni družbi hitro minile in kmalu je bil spet čas za odhod na plažo! Takoj ko so odložili brisače, niso izgubljali niti trenutka, ampak so se takoj pognali v plitvino in igrali picigin!

– Poletje je najlepše, ko ga preživimo skupaj! – je zaključila Lada in vrgla žogo v zrak, njeni prijatelji pa so se strinjali in navdušeno nadaljevali z igranjem svoje nove najljubše igre.