Kako (in zakaj) se spreminja sestava materinega mleka

Mleko, s katerim dojite svojega dojenčka, je drugačno od mleka drugih sesalcev. Skozi čas in med dojenjem se spreminja ter se po sestavi prilagaja potrebam dojenčka. Prav zato je materino mleko najboljša hrana za novorojenčka.

Sestava mleka se spreminja glede na trajanje nosečnosti, starost otroka, prehrano matere, pa tudi med samim dojenjem. Prvo mleko, ki se izloča od prvega do tretjega dne po porodu, imenujemo kolostrum. To mleko je gosto, rumenkaste barve in prilagojeno želodčku novorojenčka, ki je velik kot oreh. V teh 30 ml kolostruma se skriva vse, kar novorojenček potrebuje.

Nekaj dni po porodu se materino mleko spremeni v tako imenovano prehodno mleko. Je nekoliko redkejše od kolostruma, a še vedno bogato z maščobami in hranili. Nato sledi zrelo mleko, ki se po sestavi in količini postopno prilagaja povečanim potrebam rastočega dojenčka. To mleko je modrikasto do belo in ga je večja količina.

Nekateri dojenčki so zadovoljni z dojenjem na eni dojki, medtem ko drugi med vsakim obrokom sesajo na obeh. Pomembno je, da dojenček ostane dovolj dolgo na eni dojki, preden mu ponudite drugo, saj se proti koncu podoja izloča mleko, bogatejše z maščobami, kar mu daje več energije.

Narava poskrbi tudi za tiste, ki hitijo

Če vaš dojenček pride na svet prezgodaj, torej pred 37. tednom nosečnosti, bo vaše mleko prilagojeno potrebam nezrelega otroka. Vsebuje več beljakovin in določenih mineralov.

Sestava materinega mleka se spreminja tudi med enim samim podojem. Na začetku vsebuje več vode, beljakovin in sladkorjev, zato je videti bolj prozorno. Proti koncu podoja pa mleko vsebuje več maščob – glavnega vira energije in občutka sitosti.

Kakovost mleka je odvisna tudi od prehrane matere

Pomembno je, kaj mati med dojenjem uživa. Osnovno pravilo se glasi: jejte redno, zmerno in raznoliko. Povprečna dnevna količina proizvedenega mleka je približno 750 gramov, za proizvodnjo te količine mleka pa mati potrebuje približno 300 do 500 dodatnih kalorij dnevno.

Skrivnost je v aromi

Materino mleko je za dojenčka najokusnejše tudi zaradi arome. Okus in vonj se spreminjata iz ure v uro, odvisno od materine prehrane. Znanstveniki verjamejo, da se tako otrok že zelo zgodaj seznanja s »kuhinjo« svojega doma in se pripravlja na nove okuse, ki jih bo spoznal med uvajanjem goste hrane. Materino mleko vsebuje hranila, ki so pomembna za rast in razvoj otroka – beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, minerale, vitamine – pa tudi številne imunološke sestavine, kot so levkociti, lizozim, laktoferin, oligosaharidi, nukleotidi, citokini in druge.

Poleg tega vsebuje esencialne maščobne kisline, encime, rastne faktorje, antioksidante, probiotike, prebiotike in številne druge biološko aktivne snovi, zaradi česar je to najzdravejši možni obrok za vašega otroka.

Prebavne težave in alergije

Dojenčki pogosto reagirajo na spremembo sestave materinega mleka. Zato je pomembno, da mati spremlja otrokove odzive med in po dojenju. Priporočljivo je izogibanje določenim živilom, kot so zelje, fižol, citrusi ipd. Pri dojenčkih z občutljivejšim prebavnim traktom in nerazvitim imunskim sistemom se lahko pojavijo prebavne težave, napenjanje, vetrovi ter alergijske reakcije, izpuščaji ali koprivnica. Ali izločanje določenih živil pomaga, še ni znanstveno potrjeno.

Zato se materam ne priporoča, da živila izločajo na lastno pobudo. Če pa mati jasno poveže določeno živilo s težavami pri otroku, naj se najprej posvetuje s pediatrom. Vsekakor je priporočljivo izogibati se alkoholu, tobaku in večjim količinam kofeina.

Omogočite dojenčku hranjenje na zahtevo

»Dojenje na zahtevo« je priporočljivo. Omogočite dojenčku, da je toliko pogosto, kolikor želi. V prvih nekaj dneh se lahko dojenček doji tudi do 12-krat na dan, priporoča pa se vsaj osemkrat v 24 urah, z razmikom, ki ni daljši od štirih ur. Če mine več časa, dojenčka nežno prebudite in mu ponudite obrok.

Razen če zdravnik ne svetuje drugače, novorojenček, ki se doji, ne potrebuje nobene druge tekočine ali hrane. Obroki bodo vsak dan obilnejši, razmiki med podoji daljši. Po 4 do 6 tednih se bo oblikovala pravilna tehnika dojenja, podoj pa bo takrat trajal približno 20 minut.